Uvod
V času prve svetovne vojne so bile na delu nekatere od najbolj domiselnih in zlonamernih oblik državne propagande, ki so razvnemale strasti in podaljševale sovražnosti. Med najmočnejšimi orodji so bili filmi, fotografije, zvočni posnetki in posterji velikega formata, ki so može pozivali k mobilizaciji. Druge taktike spodbujanja domoljubja med navadnim ljudstvom so bile precej bolj prefinjene. Kot ponazarjajo te zgodbe, je bila najučinkovitejša propaganda včasih preprosto samo prepričati ljudi o pomenu požrtvovalnosti.
V tovarnah streliva
Ko so Alwine Auch rekrutirali za izdelovanje min v tovarni "Fortuna" v mestnem okraju Bad Cannstatt v Stuttgartu, je bila stara šele 17 let.
Kot mnoge ženske po Evropi je pomagala vzdrževati vojno industrijo v zaledju, kar je bilo v popolnem nasprotju z nemškimi politikami podpore družinam.
To fotografijo tovarniških delavk iz leta 1917 je prispeval njen sin Gustav Käfer na javnem zbirnem dnevu v Stuttgartu leta 2011. Alwine stoji v zadnji vrsti, tretja z desne.
Napis se v prevodu glasi: "s srcem in rokami izdelujemo mine za potrebe domovine". Po strelivu na fotografiji je mogoče sklepati, da so izdelovali mine za lahke minomete kalibra 7,6 cm (t. i. Leichte Minenwerfer) – orožje, ki ga je v zadnjih letih vojne uporabljala večina pehotnih bataljonov.
"Zlato sem dala za železo"
Lastnica tega pustega železnega prstana je nekdaj nosila lesketajoč se zlati primerek, ki ga je najverjetneje na poročni dan prejela od ljubečega moža.
Toda ko se je Nemčija zaradi čedalje višjih vojnih izdatkov znašla v stiski, so domoljubne državljane pozvali, naj zlati nakit zamenjajo za cenene kovinske nadomestke in tako pomagajo financirati vojno.
Ta prstan z napisom "Gold gab ich für Eisen, 1914" (Zlato sem dala za železo) priča o nemškem državnem programu zbiranja denarnih sredstev za vojne potrebe. Podobne zbiralne akcije so potekale tudi v različnih delih Avstro-Ogrske.
Zanimivo je, da so s tem obudili idejo, ki sega še v čase osvobodilnih vojn: leta 1813 je namreč pruska kraljeva družina ženske zaprosila za podobne donacije.
Železni nakit, ki so ga dotlej uporabljali predvsem kot simbol žalovanja, je tako dobil nov pomen.